HTML Oznake predstavljajo knjižnico ali zbirko mogoče, vseh super uporabnih oznak, in jih še dodajam. Zaenkrat sem uspel dodati le majhen delček, ampak vseeno dovolj za začetnike.
Oznaka <kbd> se uporablja za definiranje vnosa tipkovnice. Vsebina je prikazana v monospace pisavi, ampak s pomočjo CSS lahko to spremenimo.
Oznaka <textarea> določa več vrstični nadzor vnosa besedila. Textarea je okno, kamor se vpisuje besedilo na spletni strani. To se uporablja za komentiranje, social chat, novice itn.
<textarea rows10, cols="30">BESEDILO</textarea>
Stvar je preprosta v glavo bomo vpisali <textarea rows10, cols="30">BESEDILO</textarea>, kjer rows pomeni koliko vrstic bo oznaka prikazala, cols pa je dolžina. Oznako lahko tudi povečujemo, to je v privzetem načinu, in ko se vpiše več kot deset vrstic teksta se pojavi drsnik. Če drsnika nočemo (oznako uporabimo za drug namen, kot je vpisovanje kode) potem v slog vpišemo style='overflow: hidden;' in drsnik se skrije. Ko to storimo, moramo v rows vpisati točno število vrstic, da vse prikaže. Če želimo imeti textarea samo za branje, v glavo textarea vpišemo readonly.
Oznaka <pre> definira vnaprej oblikovano besedilo. Besedilo v <pre> je prikazano s pisavo fiksne širine, besedilo pa ohranja presledke in prelome vrstic. Besedilo bo prikazano točno tako, kot je zapisano v izvorni kodi.
Oznaka <code> se uporablja za določanje dela računalniške kode. Vsebina v notranjosti je prikazana v privzeti pisavi monospace, in jo lahko v CSS spremenimo, kot tudi druge stvari.
Oznaka <samp> se uporablja za definiranje izhoda iz računalniškega programa. Vsebina v notranjosti je prikazana v privzeti pisavi monospace, in jo lahko spremenimo s pomočjo CSS.
Oznaka <var> se uporablja za definiranje spremenljivk v programiranju, ali matematičnih izrazih. Z oznako var med elemente dodajamo oklepaje, ker če vpišemo style v odstavek, se oklepaji ne bodo videli, če damo lomljene oklepaje v <var><></var> so vidni.
Oznaka strong se uporablja za definiranje besedila, in je običajno prikazana krepko. Uporabimo lahko tudi oznako b, ki besedilo naredi krepko.
Oznaka <video> se uporablja za vstavljanje videa v dokument. Vsebuje eno ali več oznak <source> z različnimi video viri. To je za namen brskalnika, ki bo izbral prvi vir, ki ga podpira. Besedilo, ki ga vpišemo med vrstice <video> in </video> bo prikazano samo v brskalnikih, ki elementa <video> ne podpirajo. Obstajajo trije podprti video formati, to so MP4, WebM in OGG.
Oznaka <picture> nam omogoča več prilagodljivosti pri določanju slik. Najpogostejša uporaba elementa <picture> je za zapolnitev vidnega polja našega brskalnika, ko želimo oblikovati več slik naenkrat. Oznaka <picture> vsebuje oznaki <source> in <img>. To je za namen brskalnika, ki bo izbral prvi vir, ki ga podpira.
Oznaka <img> se uporablja za prikaz slike v HTML dokumentu. Slike niso vstavljene v spletno stran, a so povezane s spletnimi stranmi. Oznaka <img> ustvari prostor za prikaz slike.
Opomba: Vedno določimo tudi višino (ang. Height) in širino (ang. Width) slike, ker če ta dva pogoja nista določena, lahko stran utripa, ali se pojavi kakšna druga napaka.
Oznaka <section> določa razdelek v HTML dokumentu. Da pride do pravega izraza ga spremenimo s pomočjo CSS
Oznaka <nav> določa niz navigacijskih povezav, zelo uporabno za izdelavo glave na naši spletni strani. Upoštevati moramo, da ni potrebno, da so vse povezave znotraj elementa, čeprav je to smiselno, vsaj v glavi. Brskalniki, ki uporabljajo bralnik zaslona za invalide, lahko s tem elementom ugotovijo, ali naj izpustijo začetno obdelovanje vsebine.
Oznaka <mark> določa označeno besedilo, in s pomočjo CSS obliko lahko spreminjamo.
Oznaka <i> določa del besedila z nadomestno obliko. Vsebina oznake, je običajno prikazana v poševni pisavi, vedno pa jo seveda lahko spremenimo s pomočjo CSS. Oznaka <i> se pogosto uporablja za tehnične izraze, za besedne zveze iz drugega jezika, misli itn. Element <i> uporabimo v primeru, da ni drugega ustreznejšega pomenskega elementa. Med drugimi elementi so podani še:
OZNAKE | IZGLED |
---|---|
<i> | Pozdravljen svet! |
<em> poudarja besedilo | Pozdravljen svet! |
<cite> naslov dela, citat | Pozdravljen svet! |
<dfn> definicijski izraz | Pozdravljen svet! |
<u> podčrta besedilo | Pozdravljen svet! |
<del> definira izbrisano besedilo iz dokumenta | |
<ins> definira besedilo, ki je bil vstavljen v dokument | Pozdravljen svet! |
<q> definira kratek citat | Pozdravljen svet! |
<s> določi besedilo, ki ni več pravilno, natančno ali relevantno | |
<small> definira manjše besedilo | Pozdravljen svet! |
<span> je vgrajeni zabojnik | Pozdravljen svet! |
<sub> definira besedilo, ki je pol znaka pod običajno vrstico | Pozdravljen svet! |
<sup> definira besedilo, ki je pol znaka nad običajno vrstico | Pozdravljen svet! |
<wbr določa, kje v besedilu bi bilo smiselno dodati prelom vrstice |
Preko privzetega programa za elektronsko pošto nam lahko drugi pošiljajo sporočila z ukazom, ki ga vpišemo na spletno stran.
<a href="mailto: email naslov">vpišemo ime, ki bo prikazano na spletni strani</a>
Oznaka <html> je jedro HTML dokumenta. Je zabojnik vseh ostalih HTML elementov, razen oznake <!DOCTYPE>.
Opomba: Znotraj oznake <html> moramo vedno vključiti atribut lang, če želimo prijaviti jezik. Ta oznaka je namenjena pomoči iskalnikom in brskalnikom.
<!DOCTYPE html> <html lang="si"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>ime</title> </head> <body> </body> </html>
Oznaka <hr> določa prelom vrstice na spletni strani (vidno kot črta). Element <hr> je najpogosteje prikazan kot vodoravno pravilo, ki se uporablja za ločevanje vsebine na naši spletni strani.
Oznaka <br> vstavi prelom vrstice.