PHP

PHP izvirno Personal Home Page Tools, slovensko Orodja za osebno spletno stran. Je razširjen odprtokodni programski jezik, ki se uporablja za stržniško uporabo oziroma bolj mogoče za razvoj dinamičnih spletnih strani. PHP primarno teče na spletnem strežniku, kjer jemlje izvorno kodo za vhod in generira spletno stran kot izhod. Del PHP-ja sta tudi možnosti zaganjanja script v ukaznem načinu in kreiranje grafičnih aplikacij.

PHP

Orodij, kjer PHP kodo lahko pišemo in urejamo je več, nekaj od uporabnejših sta na primer VisualStudio Code in PHP Storm. Preden začnemo z delom, si moramo namestiti gonilnike za delo, ker se izvaja na strežniku. Če bomo uporabljali PHPStorm si lahko samo naložimo gonilnike, ki jih najdemo na uradni strani, če pa katero drugo orodje, pa si moramo namestiti XAMPP. Navodila za XAMPP namestitev in zagon.

Kaj je PHP?

Za delo s PHP, potrebujemo HTML, CSS in JavaScript znanje, ko izdelujemo dinamično spletno stran, za kar je PHP najbolj razširjen. PHP je kratica za Hypertext Preprocessor, in je odprtokoden, široko uporabljen jezik, ki deluje, in se izvaja na strežniku.

Kaj PHP sploh lahko naredi?

  1. lahko ustvari dinamično vsebino na spletni strani
  2. na strežniku lahko bere, briše, ustvarja, piše in zapira datoteke
  3. lahko zbira podatke obrazca
  4. lahko pošlje in zbere piškotke (ang. Cookies)
  5. lahko dodaja, briše, spreminja podatke v naši bazi podatkov
  6. lahko se uporablja za nadzor uporabnikovega dostopa
  7. lahko šifrira podatke

PHP deluje na skoraj vseh (če ne, kar vseh) platformah, kot so Windows, Linux, Unix, Mac itd. in je združljiv s skoraj vsemi strežniki (Apache). Podpira široko paleto podatkov, je brezplačen, in enostaven za učenje. S php-jem si lahko generiramo dinamične spletne strani, lahko si generiramo neke novičarske portale. Potem lahko pišemo, kreiramo, brišemo datoteke na strežniku, lahko komuniciramo z nekimi podatkovnimi bazami, čisto odvisno, kaj želimo narediti s posamično php datoteko.

V tej vadnici bomo delali z MySQL bazo podatkov. Najbolj uporabna izjava v PHP-ju je include saj z njo uvozimo vse posamične datoteke v glavno datoteko. S tem naredimo delo hitrejše in z manj napakami, vse posamezne datoteke, ki jih izdelamo, so potem lažje in hitreje dostopne, ter nam omogoča hitrejše popravilo in nadgradnjo.

Kaj je PHP?

Komentarji

Komentarji v PHP kodi so vrstice, ki se ne izvajajo. Komentarji se uporabljajo samo za razvijalce, in se ne prikazujejo na spletnih straneh. Zamislite si, da imamo napisano dolgo kodo, na katero se vrnemo čez nekaj časa, in ko vidimo tisto dolgo kodo, bomo potrebovali kar nekaj časa, da jo razvozlamo, s komentarji pa je to lažje. Komentar pride prav tudi, če kdo iz naše ekipe popravlja ali dopisuje kodo.

    <?php
    // To je eno-vrstični komentar

    # Tudi to je eno-vrstični komentar
    ?>
    <?php
    /* To je več-vrstični komentar */
    ?>

Delo s PHP

Delali bomo z orodjem PHP Storm, ki je plačljivo, ampak za 30 dni ga dobite brezplačno na JetBrains. Ko si orodje namestite in ste pripravljeni na delo gremo kar na File / New Project, kjer si ustvarimo PHP mapo, kamor bomo shranjevali vse datoteke, in potrdimo s Create. Ustvari se nam mapa, kjer po kliku nanjo izberemo New in PHP File.

Pred začetkom vaj, in kaj vse lahko naredimo s PHP-jem, bi rad prikazal, kako lahko začnemo z izdelavo dinamične spletne strani. Vaja bo prikazana v XAMPP-u, in ko se nam XAMPP zažene pritisnemo na tipki START za Apache in MySQL. Potem se pomaknemo v Raziskovalec (Windows Explorer), kamor smo namestili XAMPP, in se pomaknemo v mapo htdocs, kjer izdelamo naše datoteke. Kot prvo potrebujemo glavno php stran, ki se bo imenovala index.php, potem naredimo php datoteke, v katere vpišemo vsebino in dodamo slike. Lahko se doda vsako php datoteko v svojo mapo, samo potem je to potrebno v include napisati.

Nato vključimo vse te datoteke v index.php s pomočjo izjave include. Če naredimo svojo mapo (za sliko na primer), bomo napisali <?php include 'ime datoteke/ slika.png'?> Za zagon spletne strani se pomaknemo v brskalnik, kamor vpišemo localhost, in stran se nam naloži.

Delo s PHP 1
index.php
Delo s PHP 2

V primeru bomo spoznali načina za prikaz izpisa v konzoli ali brskalniku. To sta skoraj povsem enaka načina, in se uporabljata za izpis podatkov na zaslon. Prvi način echo nima vrnjene vrednosti, medtem ko print ima vrnjeno vrednost 1, in se ga lahko uporablja v izrazih. Echo lahko sprejme več parametrov, in je hitrejši, medtem ko print sprejme samo en argument

Spremenljivke

Spremenljivke so zabojniki za shranjevanje informacij. Spremenljivka se vedno začne z znakom dolar $, ki ji sledi ime spremenljivke. Ime je lahko kratko ali daljše, čisto po naši izbiri. Ime spremenljivke mora biti napisana v eni besedi, lahko uporabimo Camel Case, kar pomeni, da uporabljamo velike in male črke. Spremenljivki $_GET in $_POST se uporabljata za zbiranje podakov obrazcev. Post je za pošiljanje, Get za sprejemanje podatkov. Poglejmo si v primeru.

Naredili bomo dve datoteki, kjer bo prva php z imenom variable.php, in druga html z imenom variable_html.php.

Številke

PHP zagotavlja samodejno pretvorbo podatkovnih tipov, kar pomeni, da če spremenljivki dodelimo celoštevilsko vrednost, bo spremenljivka predstavljala celo število. Če potem spremenljivke dodelimo niz, se bo spremenljivka spremenila v niz. Te samodejne predvorbe občasno lahko pokvarijo našo kodo. Celo število (ang. Integer) je lahko 1, 2, 12, 25, 122, 34123, -543, -9102, in mora biti brez decimalnih mest. Celoštevilski podatkovni tip je nedecimalno število med -2147483648 in 2147483647 v 32-bitnih sistemih, ter med -9223372036854775808 in 9223372036854775807 v 64-bitnih. Večja vrednost od podanih, bo shranjena kot float, ker presegajo meje celega števila. Tudi če je izračun 2 * 1.5 = 3, je rezultat shranjen kot float, ker je eden od operandov float (številka 1.5).

    Pravila za cela števila:
  1. celo število mora vsebovati vsaj eno številko
  2. celo število, ne sme vsebovati decimalne vejica
  3. celo število je lahko negativno ali pozitivno
  4. celo število je mogoče podati v treh oblikah, te so: decimalni, šestnajstiški ali osmiški obliki
    Vnaprej določene konstante za cela števila:
  1. PHP_INT_MAX – največje podprto celo število
  2. PHP_INT_MIN – najnižje podprto celo število
  3. PHP_INT_SIZE – velikost celega števila v bajtih
    Funkcija za preverjanje ali je vrsta spremenljivke celo število:
  1. is_int()
  2. is_integer()
  3. is_long()

V primeru bomo tudi spoznali funkcijo var_dumb(), ki izpiše podatke o eni ali več spremenljivkah. Informacije vsebujejo vrsto in vrednost spremenljivke.

Konstante

Konstante so podobne spremenljivkam, le da jih ni mogoče spremeniti, ko so enkrat definirane. Konstanta je indikator za preproste vrednosti. Ime konstante se začne s črko ali podčrtajem (_) brez dolar ($) znaka. Konstante so globalne v celotnem skriptu, za razliko od spremenljivk. Za ustvarjanje konstante uporabimo funkcijo define().

Izjave

Pogojni stavki se uporabljajo za izvajanje različni dejanj, na podlagi različnih pogojev. Pogosto, ko pišemo kodo želimo izvesti različna dejanja, in v ta namen uporabimo izjave.

izjava opis primer
if() izvede kodo, ko je pogoj resničen (ang. True) Oglej si primer
else if() če je prvi pogoj napačen (ang. False), je drugi resničen (ang. True) Oglej si primer
else če sta pogoja if() in else if() napačna (ang. False) je tretji pogoj else sigurno resničen (ang. True) Oglej si primer
switch izbere enega od večih pogojev v kodi, ki ji je potrebno izvesti Oglej si primer
break program se ustavi pri določeni točki, v primeru smo napisali naj se program zaustavi pri številki 6 Oglej si primer
continue program se ustavi pri določeni točki, jo preskoči, in nadaljuje pri naslednji Oglej si primer

Zanke

Zanke se uporabljajo za ponavljanje kode, dokler je doočen pogoj resničen (ang. True). Poznamo sledeče vrste zank: while(), do while(), for() in foreach()

zanka opis primer
while() se vrti (ang. Loops) skozi kodo, dokler je pogoj resničen (ang. True) Oglej si primer
do/while() se zavrti (ang. Loops) enkrat, in nato ponavlja zanko, dokler je pogoj resničen Oglej si primer
for() se uporabi, če vemo kolikokrat se mora skript zagnati Oglej si primer
foreach() se vrti (ang. Loops) skozi kodo za vsak element v seznamu (ang. Array) Oglej si primer