Python

Python je visoko nivojski računalniško-programski jezik oziroma interpretni visoko ravni večnamenski programski jezik. Programski jezik Python je pravzaprav dobil ime po TV-seriji Monthy Python. V glavnem, Python podpira dinamične podatkovne tipe, kar ga naredi drugačnega od, na primer Jave, ali C-ja. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je bolj podoben jezikom kot so Perl ali Ruby. Upravlja s pomnilnikom in je objektno orientiran programski jezik, ki je bil razvit kot odprto kodni projekt, in ga tudi upravlja neprofitna organizacija Python Software Foundation.

Ko Python namestimo, ima na voljo že nekaj vgrajenih knjižnic oziroma modulov, ki jih imenujemo vgrajene funkcije. Nekaj izmed njih, je napisanih v C jeziku, za doseganje optimalnih časov pri klicanju in izvedbo le-teh. Kljub dejstvu, da je Python več platformski jezik, standardni nabor knjižnic ni enak v operacijskih sistemih Linux in Windows.

Python je zaradi svoje preproste sintakse izredno preprost za uporabo, kar omogoča programiranje začetnikom. Verjemite, najlažje je začeti s Python-om, in potem greste naprej, kar vas pač zanima. Knjižnice, ki niso v standarden naboru (jih je potrebno namestiti posebej), so knjižnice 3. nabora, in so naložene na PyPi portalu. Teh knjižnic je ogromno, mi si jih bomo ogledali samo nekaj.

V operacijskem sistemu Linux je namestitev lahka, vse, kar moramo narediti je, da v terminalu, kamor vpišemo sudo apt-get update, da se sistem nadgradi, in nato še sudo apt-get install pythonX kjer X predstavlja Python verzijo.

V sistemu Windows pa gremo na uradno spletno stran, kjer dobimo zadnjo verzijo, in si jo namestimo na sistem. Ko se začne nameščati na sistem, je potrebno paziti na začetku, da izberemo ADD Python to PATH z namenom, da ga lahko kasneje poženemo v/iz CMD. Privzeto se naloži v mapo Uporabniki, in ko smo v cmd-ju, se pomaknemo v to mapo, da preverimo, katera verzija se je namestila. Vtipkamo C:\\pot, kjer je nameščen python> in potem še python --version, da nam CMD izpiše, katero verzijo uporabljamo. Potem še vtipkamo C:\pot, kamor je nameščen python>python, in lahko začnemo delati s python-om v cmd-ju.

    C:\Program Files\Python>python --version
    Python 3.9.1

    C:\Program Files\Python>python
    Python 3.9.1 (tags/v3.9.1:1e5d33e, Dec  7 2020, 17:08:21) [MSC v.1927 64 bit (AMD64)] on win32
    Type "help", "copyright", "credits" or "license" for more information.
    >>> print("Dobrodošli v Python programiranju!")
    Dobrodošli v Python programiranju!
    >>>

Programiramo lahko v navadni beležnici, ki je prisotna tako v sistemu Linux, kot tudi Windows. V beležnico vpišemo kodo, in datoteko shranimo kot imeDatoteke.py, končati se mora s py. Kodiranje mora biti shranjeno pod UTF-8, to izberemo, preden shranimo (kodiranje najdemo v spodnjem delu okna, ki se nam odpre).

Potem gremo v terminal ali cmd, vpišem pot, kamor smo shranili datoteko .py, in vpišemo C://pot kjer je datoteka shranjena> in nato še python + imeDatoteke.py. Jaz sem jo shranil na particijo D, zato sem vpisal D:\>python primer.py, in izpisalo se mi je Pozdravljen, svet!.

V beležnici lahko delamo na začetku, ker kasneje postane malce bolj zapleteno, in potrebujemo IDE. Ko se nam namesti program Python, je zraven tudi program IDLE. Program odpremo, kjer izberemo File/New file in je stvar podobna beležnici. Ko končamo z delom, moramo shraniti, lahko z F5.

Bolj profesionalni IDE pa je PyCharm, ki je v dveh verzijah. Prva je brezplačna, druga plačljiva, kjer je zraven še ogromno dodatkov (najboljše orodje za vsakega programerja). Lahko si namestimo tudi orodje, kot je Visual Studio Code, ki je v bistvu zelo dobro orodje, in je brezplačno.

Ker jaz uporabljam Toolbox App imam na voljo vsa orodja od JetBrains, zato bom delal samo v PyCharm. Sicer je podobno povsod drugje, razlika je v tem, da je PyCharm hitrejši, in ima na voljo več orodij in pomoči.

Ko se nam PyCharm zažene, gremo v mapo File in izberemo New Project. Odpre se nam stran, kjer se nam prikažejo možnosti izbire, kateri projekt želimo zagnati, in izberemo Pure Python. Odpre se nam nova stran z naloženim Python programom, in nato kliknemo na datoteko, ki smo jo kreirali in poimenovali po želji. Jaz sem jo poimenoval prvi_primer, in na to datoteko kliknem s primarno tipko na miški. Odpre se nam meni, v katerem izberem New in potem še Python File, ki ga poimenujem po lastni želji, jaz sem svojega zdravo svet. S tem smo kreirali prvi Python program, v katerega vpišem:

Ki ga zaženemo tako, da gremo na ime programa (kot prikazujeta sliki pet in šest), in nanj kliknemo z desno miškino tipko. Odpre se nam meni, v katerem kliknemo na Run 'zdravo svet' in s tem program zaženemo.

Python pozna več osnovnih tipov, ki so široko uporabni. Najbolj pogosti so:

1. String, ki zavzame alfa numerične vrednosti.
2. Integer, ki je številska vrednost.
3. Float, ki je decimalna številska vrednost.
4. Boolean, ki lahko zavzame le dve vrednosti, 1 ali 0 [True ali False].
5. List, ki je nekakšen array, je nabor, kjer potrebujemo dati več vrednosti skupaj.
6. Tuple, ki ga lahko izdelamo na več načinov. Prvi je, da uporabimo oklepaje () in ustvarimo prazen tuple (). Drugi način je, da uporabimo zaporedno vejico za enojni tuple: a ali (a,), tretji je ločevanje elementov z vejicami: a, b, c ali (a, b, c) in četrta možnost je, da uporabimo vgrajen tuple().
7. Dictionary, kjer je vsak ključ ločen od svoje vrednosti z dvopičjem, elementi so ločeni z vejicami in celotna stvar je zaprta v zavitih oklepajih. Prazen slovar brez elementov je zapisan s samo dvema zavitima oklepajema, kot je {}. Ključi so edinstveni v slovarju, medtem ko vrednosti morda niso. Vrednosti slovarja so lahko poljubne vrste, vendar morajo biti ključi nespremenljivega tipa podatkov, kot so niz, številke ali tuple.

Kot v vseh drugih programskih jezikih, imamo tudi v Python-u možnost za komentirati kodo. To lahko storimo na dva načina, oglejmo si jih. Prva možnost je enojni komentar, ki ga začnemo z lojtro [#].

    # To je enojni komentar v Python-u

Druga možnost pa je, da lahko za-komentiramo več vrstic skupaj. To naredimo z narekovaji. Začne in konča se s tremi (dvojnimi ali enojnimi) narekovaji ["""]. Ne smemo uporabiti na začetku enojne narekovaje, in na koncu dvojne, morajo biti povsod enaki.

    """
    To je več vrstični komentar in ga lahko uporabimo za komentiranje večjih delov kode.
    """